Ne spreglejte

Zemljiškoknjižno pravo urejena evidenco pravic in njihovih nosilcev na nepremičninah, kar je osnovna podlaga za delovanje trga z nepremicninami. Enotno evidentiranje nepremičnin in ažurni podatki o njih so osnova za prodajo in nakup nepremičnin, gospodarjenje, vodenje ucinkovite zemljiške politike, vrednotenje in obdavcitev nepremicnin. Pomebni življenski dogodki vezani na pravice na nepremičninah se morajo vpisati v zemljiško knjigo.

S 1. majem 2011 je zaživela elektronska zemljiška knjiga v Republiki Sloveniji, ki spreminja ustaljen način dela sodišča in vlaganje predlog za vpis pravic v zemljiško knjigo.

Glavne novosti elektronska zemljiška knjiga:

1. brezplačen vpogled v zemljiško knjigo
2. ukinitev vložkov
3. nov način vlaganja predlogov
4. nov način dela sodišč z ukinitvijo krajevne pristojnosti
5. hitrost postopka
6. večje pristojnosti notarjev

Nova elektronska zemljiška knjiga načelo javnosti uresničuje v popolni meri, saj je vpogled v zemljiško knjigo dostopen na medmrežju Portal e-Sodstvo. Za dostop in enostavni vpogled zadostuje zgolj registracija, sam vpogled pa je v celoti brezplačen.

Če želi stranka pridobiti overjen izpisek (plačljiv) iz zemljiške knjige, ga lahko dobi:

• pri vsakem zemljiškoknjižnem sodišču,
• pri vsakem notarju in,
• na vsaki upravni enoti.

V stari, ročno vodeni zemljiški knjigi so se nepremičnine vpisovale v vložke. V zemljiškoknjižnih vložkih so bile združene nepremicnine, ki so ležale v isti katastrski občini na katerih je bilo lastninskopravno stanje enako. Tako je en izpis pokril vse lastnikove parcel v tej katastrski občini. Danes ima vsaka parcela, stanovanje svoj id. znak in svoj izpis, včasih 150 izpisov.
Vpisi v zemljiško knjigo se dovolijo na podlagi zasebnih listin, notarskih zapisov in drugih
javnih listin. Doslej so se morale zasebne listine prilagati pisnim zemljiškoknjižnim predlogom v
izvirniku oz. notarski zapisi v odpravku sestavljenem za vpis v zemljiško knjigo.
 
Po novem zakonu mora zasebne listine in notarske zapise predložiti notar, ki jih pretvori v
elektronsko obliko in overi s svojim elektronskim podpisom. Hkrati mora poskrbeti za hrambo
izvirnika do pravnomocne odlocitve v zemljiškoknjižnem postopku. Po pravnomočnosti pa lahko
izvirnik listine vrne predlagatelju.
V kolikor pa bo predlog za vpis vloži predlagatelj sam ali po odvetniku ali nepremičninski družbi in
predlaga vknjižbo na podlagi zasebne listine ali notarskega zapisa, mora listino pretvoriti v
elektronsko obliko in jo podpisati s svojim varnim elektronskim podpisom notar in jo v 3 dneh po
vložitvi zemljiškoknjižnega predloga poslati zemljiškoknjižem sodišcu da jo priloži predlogu.
Izvirnike teh listin hrani notar.
Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko v imenu predlagatelja, ki ga lahko vloži notar kot pooblašcenec predlagatelja. Ne glede na to pa lahko zemljiškoknjižni predlog razen predloga za vpis zaznambe vrstnega reda in predloga za predznambo ali vknjižbo v zaznamovanem vrstnem redu vloži tudi:
- vsaka fizicna ali pravna oseba v svojem imenu, ce ima digitalno potrdilo s svojim varnim
elektronskim podpisom in varni elektronski predal in je vkljucena v informacijski sistem za
varno elektronsko vrocanje, v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje v
civilnih in sodnih postopkih.

Osebe kot pooblašcenci oziroma zakoniti zastopnik predlagatelja so:

• odvetniki,
• nepremicninska družba,
• državno pravobranilstvo Republike Slovenije,
• Obcinsko pravobranilstvo

Uvedena je splošna krajevna pristojnost. Odprava krajevne pristojnosti je neločljivo povezana z
elektronskim vlaganjem zemljiškoknjižnih predlogov. Sistem e-zemljiške knjige torej dodeljuje zadeve v odločanje sodniškim pomocnikom pri vseh zemljiškoknjižnih sodišcih po vrstnem redu prejema zadev, ne glede na to, na obmocju katerega zemljiškoknjižnega sodišca leži nepremicnina, na katero se vpis nanaša in ob upoštevanju števila
nerešenih zadev posameznega sodniškega pomočnika. S tem je tudi poudarjeno nacelo hitrosti
postopka pri prodaji nepremičnine.